He Whakaohiti, He Whakatūpato
I enei ra o te tino kore nei i mohio ka pehea ra nga nekeneke me nga hiahia o te Kawanatanga e tika ana kia noho tutakarerewa, kia noho matawhiwhiu ki nga whakatau, ki nga ahuatanga hou ka puta.
Kua puta te korero ate Minita Maori kite ao whanui mo tona hiahia kia whakakotahitia nga whakahaere katoa e whai panga ana kite reo. Na, hei whakatutuki i tera whakaaro ona ko te whai kia kotahi a Te Taura Whiri i te Reo Maori me Te Mangai Paho na te mea ko enei whakahaere e rua i takea mai i te reo me tona ora, tona mau haere ake nei. •
A hinengaro nei marakerake ana te kitea atu o te whainga o tera whakaaro inahoki kite whakakotahitia te taha whakahaere ina ke noa atu te putea ka toe mai hei whakapeto ki etahi atu mahi e ora ai, e pakari ake ai te reo. Engari haunga ia tena, ko te raruraru ke hoki kei te ahua o te noho tahi he minita ke noa atu hoki nona te mana ki Te Mangai Paho, a, he minita ke noa atu ano hoki nona te mana ki Te Taura Whiri i te Reo Maori. Kote mahi nui kia whakaae enei minita tokorua nei ki te whakaaro. Ki te whakatenetene tetahi kua kore te kaupapa i tutuki, kua noho tarewa noa iho i kona tarewa mai ai. Mate atu he tetekura, ara mai he tetekura _ Waihoki ko matou ko aku na kaimahi e noho maunawenawe nei i te korengaj puta wawe o tetahi korero kia tau ai 6 ratou mauri kia kore ai hoki e noho i runga i te titakataka, i te maharahara. Aua atu e mau tonu ana ratou kite kakaii ote hoe mete hoe tonu ite waka ahakoa kaore i te tino marama ka whakakuku ki hea. .
Ahakoa pehea ka rere ke te ahua o Te Taura Whiri me ana mahi ka mahi. Ina eke ta te Minita Maori e whai nei kua kore Te Taura Whiri e whakatu, e whakahaere ranei i nga kura kua roa nei e haere ana engari ka hokona mai i tStahi atu whakahaere tera mohio o te whakatu kura. Kua noho Te Taura Whiri hei kaihoko ratonga, kua kore i riro mana ake te ratonga e whakawhiwhi kite hunga tono mai. Tera pea ko nga mahi ka mau tonu ko ‘He Muka’ me ‘Ko Te Whanau’ engari atu i era ka hokona katoatia mai nga ratonga e hiahiatiaana.
Ko te whai ke hoki kia hangai atu nga mahi a Te Taura Whiri kite Mahere Rautaki Reo kua whakatakototia nei e te Kawanatanga hei whainga ma te motu, ara,
(1) kia tokomaha ake te hunga mohio kite reo Maori ma runga ano i te maha ake o nga aheinga ote tangata kite ako me nga wahi ka taea te reo te ako . •
(2) kia pai ake te korero mete tuhi ite reo Maori, kia kaha ake and hoki te marama atu kite reo Maori ma runga ano i te ata whakarongo me te panui i te reo Maori
(3) kia nui ake nga wa me nga wahi e ahei ai te tangata kite korero Maori
(4) kia tere ake te whakawhanuitia ake mete whakapakaritia ake o te reo Maori
(5) kia aro pai mai te Maori mete Pakeha kite reo Maori mete whakapono ano hoki he tino hua kei roto ite ahei ote tangata kite korero i nga reo e rua, he painga ano hoki kei roto i tera mo Aotearoa whanui.
Kati, koinei ra nga take e whaia nei me kore e tutuki, a, e tutuki ai me whakarere ke ko te ahua o Te Taura Whiri i te Reo Maori.
Na reira koia noa nei te whakamohio atu ko nga kura kua whakaritea kia tu i roto i tenei tau putea, ara, atu kite 30 o Pipiri ka tu tonu, a, ko aua kura ko to nga akonga taipakeke o nga kura kaupapaMaori ka tu ki Waititi ate 30 o Haratua-3 o Pipiri me to ngapakeke ki Ngahutoitoi ate 27 o Pipiri—2 o Hongongoi, engari ko 6 tua atu i taua ra kaore i te mohiotia ka aha i nga ahuatanga hou nei. Koira au e ki nei he whakaohiti, he whakatupato tenei kia noho mataara, kia noho mohio mai ai koutou he aha te aha.
Waiho ki ta ratou i ki ra, ‘Mate atu he tetekura, ara mai he tetekura. ’ Otira koira te wawata nui o te ngakau, e tatou ma, mo te whakahaere nei, mo Te Taura Whiri i te Reo Maori.
Permanent link to this item
Hononga pūmau ki tēnei tūemi
https://paperspast.natlib.govt.nz/periodicals/MUKA19990301.2.8
Bibliographic details
Ngā taipitopito pukapuka
Muka, Volume 12, Issue 2, 1 March 1999, Page 7
Word count
Tapeke kupu
764He Whakaohiti, He Whakatūpato Muka, Volume 12, Issue 2, 1 March 1999, Page 7
Using this item
Te whakamahi i tēnei tūemi
Te Taura Whiri i te Reo Māori: Māori Language Commission is the copyright owner for He Muka. You can reproduce in-copyright material from He Muka for non-commercial use under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International (CC BY-NC 4.0) licence. Material in He Muka is not available for commercial use without the consent of Te Taura Whiri i te Reo Māori.
Log in